01 5555 500  
Vsak delovnik 8-16h   
 [email protected]  
Vsak dan 0-24h       
         

Prodaja v postopku stečaja - Slovenija

Javna dražba

Nepremičnine in Premičnine

1. Javna dražba (v stečaju)
Natisni

Je eden izmed načinov prodaje tudi v stečajnem postopku. Na dražbi uspe kupec, ki ponudi najvišjo ceno.

2. Ocenjena vrednost
Natisni

Za vsako premoženje, ki se prodaja v stečaju, je potrebno oceniti vrednost. Za večino premoženja, sploh za stvari večje vrednosti, oceni vrednost pooblaščeni cenilec. Vsaka taka ocena ima dve vrednosti: tržno in likvidacijsko vrednost.

Tržna vrednost predstavlja najverjetnejšo ceno za določeno stvar na prostem trgu na določen datum.

Likvidacijska vrednost je nižja od tržne, saj se upošteva dejstvo, da je potrebno premoženje hitro prodati.

3. Prodajna cena nepremičnin in premičnin
Natisni

1. Javna dražba
Nepremičnine ali premičnine se ne morejo prodati pod izklicno ceno. Izklicna cena na prvi javni dražbi ne more biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti.

2. Javna dražba
Nepremičnine ali premičnine se ne morejo prodati pod izklicno ceno. Izklicna cena na drugi javni dražbi je lahko nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, če s tem soglaša upniški odbor.

4. Kdo sme sodelovati na javni dražbi nepremičnin in premičnin (v stečaju)?
Natisni

Na javni dražbi lahko sodeluje vsakdo, prav tako tuje fizične in pravne osebe. Za sodelovanje je potrebno pravočasno vplačati varščino. Pri tem pa je treba upoštevati, da tuje fizične in pravne osebe iz določenih držav v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah (Rusija, Ukrajina in druge tako imenovane tretje države.) Ni pa nobenih omejitev za tuje fizične in pravne osebe držav članic EU, EGP, OECD in ZDA. Tuje fizične in pravne osebe iz držav kandidatk za vstop v EU (Makedonija, Srbija, Črna Gora...) pa morajo kot uspešni ponudniki na javni dražbi nepremičnin pridobiti od  Ministrstva za pravosodje RS odločbo o obstoju vzajemnosti.

5. Kdo ne more biti kupec?
Natisni

1. Oseba, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku,

2. Stečajni upravitelj ali sodnik, ki vodi postopek,

3. Družbenik, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov,

4. Oseba, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,

5. Pravna oseba, v kapitalu katere ima oseba iz 1. do 4. točke tega odstavka delež, večji od 50 odstotkov.

Upoštevati je treba, da tuje fizične in pravne osebe iz določenih držav v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah (Rusija, Ukrajina in druge tako imenovane tretje države).

6. Ogled nepremičnin in premičnin
Natisni

Praviloma je ogled možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem, ali takrat kot piše v vabilu.

7. Varščina
Natisni

To je denarni  znesek, ki ga mora plačati vsakdo, ki želi sodelovati na javni dražbi. Varščina praviloma znaša 1/10 (eno desetino) izklicne cene ali toliko kot je določeno v posameznem vabilu. Varščina se vsem neuspelim ponudnikom vrne na njihov TRR. Vračilo varščine se mora izvesti v roku 3 delovnih po koncu javne dražbe. Varščino izgubi tisti ponudnik, ki je ponudil sicer  najvišjo ceno in si potem premisli in ne sklene prodajne pogodbe. Stečajni upravitelj zadrži tako varščino kot pogodbeno kazen v skladu z veljavnim zakonom.

8. Če je na javni dražbi prisoten le en ponudnik?
Natisni

Nepremičnina ali premičnina na javni dražbi se lahko proda tudi, če je prisoten le en ponudnik.

9. Obveznost uspešnega ponudnika po javni dražbi
Natisni

Uspešni ponudnik je dolžan po koncu dražbe s stečajnim upraviteljem podpisati prodajno pogodbo in plačati kupnino ter izpolniti ostale morebitne obveznosti v skladu s prodajno pogodbo.

10. Kako varen je nakup premičnin in nepremičnin na javni dražbi (v stečaju)?
Natisni

Stvari se kupujejo po sistemu videno kupljeno in po nakupu ni možno uveljavljati odgovornosti iz stvarnih napak.

S plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih oseb na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe:
1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg,
2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve,
3. osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica, če so bile pridobljene po začetku stečajnega postopka.

Javno zbiranje ponudb

Nepremičnine in Premičnine

1. Javno zbiranje ponudb (zavezujoče in nezavezujoče)
Natisni

Javno zbiranje ponudb je prav tako eden izmed načinov prodaje v stečajnem postopku. Poznamo zavezujoče in nezavezujoče zbiranje ponudb.

Zavezujoče zbiranje ponudb
Je način prodaje, ki se uporablja v stečajnem postopku. Pri zavezujočem zbiranju ponudb je vedno postavljena izklicna cena, pod to ceno se premoženje ne more prodati. Pri zavezujočem zbiranju ponudb uspe tisti ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno. Zavezujoče je zato, ker mora stečajni upravitelj skleniti pogodbo s tistim, ki ponudi najvišjo ceno. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudi enako najvišjo ceno, se sklene pogodba s tistim ponudnikom, ki je ponudil krajši plačilni rok.

Nezavezujoče zbiranje ponudb
Je način prodaje, ki se uporablja v stečajnem postopku. Pri nezavezujočem zbiranju ponudb praviloma ni izklicne cene, zato je lahko ponudba oz. ponujena cena za določeno premoženje poljubna. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudi enako najvišjo ceno, je ugodnejša ponudba tista, ki ima krajši plačilni rok. Stečajni upravitelj pa ni dolžan skleniti pogodbe z najboljšim ponudnikom.

2. Ocenjena vrednost
Natisni

Za vsako premoženje, ki se prodaja v stečaju, je potrebno oceniti vrednost. Za večino premoženja, sploh za stvari večje vrednosti, oceni vrednost pooblaščeni cenilec. Vsaka taka ocena ima dve vrednosti: tržno in likvidacijsko vrednost.

Tržna vrednost predstavlja najverjetnejšo ceno za določeno stvar na prostem trgu na določen datum.

Likvidacijska vrednost je nižja od tržne, saj se upošteva dejstvo, da je potrebno premoženje hitro prodati.

3. Kdo lahko sodeluje pri javnem zbiranju ponudb?
Natisni

Pri javnem zbiranju ponudb lahko sodeluje vsakdo, prav tako tuje fizične in pravne osebe. Za sodelovanje je potrebno pravočasno vplačati varščino. Pri tem pa je treba upoštevati, da tuje fizične in pravne osebe iz določenih držav v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah (Rusija, Ukrajina in druge tako imenovane tretje države.) Ni pa nobenih omejitev za tuje fizične in pravne osebe držav članic EU, EGP, OECD in ZDA. Tuje fizične in pravne osebe iz držav kandidatk za vstop v EU (Makedonija, Srbija, Črna Gora...) pa morajo kot uspešni ponudniki javnega zbiranja ponudb nepremičnin pridobiti od  Ministrstva za pravosodje RS odločbo o obstoju vzajemnosti.

4. Kdo ne more biti kupec?
Natisni

1. Oseba, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku,

2. Stečajni upravitelj ali sodnik, ki vodi postopek,

3. Družbenik, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov,

4. Oseba, ki ima v razmerju do osebe iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka položaj ožje povezane osebe,

5. Pravna oseba, v kapitalu katere ima oseba iz 1. do 4. točke tega odstavka delež, večji od 50 odstotkov.

Upoštevati je treba, da tuje fizične in pravne osebe iz določenih držav v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah (Rusija, Ukrajina in druge tako imenovane tretje države).

5. Ogled nepremičnin in premičnin
Natisni

Praviloma je ogled možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem, ali takrat kot piše v vabilu.

6. Kako sodelovati pri javnem zbiranju ponudb?
Natisni

Vsak, ki želi sodelovati mora pravočasno poslati svojo ponudbo in slediti navodilom, ki so napisana v vabilu.

7. Varščina (zavezujoče in nezavezujoče zbiranje ponudb)
Natisni

Varščina pri zavezujočem zbiranju ponudb

To je denarni  znesek, ki ga mora plačati vsakdo, ki želi sodelovati pri zavezujočem zbiranju ponudb. Varščina praviloma znaša 1/10 (eno desetino) izhodiščne cene ali toliko kot je določeno v posameznem vabilu.

Varščina pri nezavezujočem zbiranju ponudb

Praviloma pri tem načinu zbiranja ponudb varščine ni potrebno vplačati ali pa varščina znaša 1/10 (eno desetino) ponujene cene, ali pa toliko kot piše v vabilu. Varščina se vsem neuspelim ponudnikom vrne na njihov TRR. Vračilo varščine se mora izvesti v roku 3 delovnih od  poteka roka za izjavo stečajnega upravitelja o  izbiri najugodnejšega ponudnika v postopku javnega zbiranja ponudb. Varščino izgubi tisti ponudnik, ki je ponudil sicer  najvišjo ceno in si potem premisli in ne sklene prodajne pogodbe. Stečajni upravitelj zadrži tako varščino kot pogodbeno kazen v skladu z veljavnim zakonom.

8. Če je pri javnem zbiranju ponudb prisoten le en ponudnik?
Natisni

Nepremičnina ali premičnina, se pri javnem zbiranju ponudb lahko proda tudi, če je prisoten le en ponudnik.

9. Obveznost uspešnega kupca po javnem zbiranju ponudb
Natisni

Uspešni ponudnik je dolžan po koncu javnega zbiranja ponudb s stečajnim upraviteljem podpisati prodajno pogodbo in plačati kupnino ter izpolniti ostale morebitne obveznosti v skladu s prodajno pogodbo.

10. Kako varen je nakup nepremičnin in premičnin pri javnem zbiranju ponudb (v stečaju)?
Natisni

Stvari se kupujejo po sistemu videno kupljeno in po nakupu ni možno uveljavljati odgovornosti iz stvarnih napak.

S plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih oseb na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe:
1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg,
2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve,
3. osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica, če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka.

Da bi vam olajšali uporabo spletne strani uporabljamo piškotke, z nadaljnjim brskanjem na spletni strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več informacij Zapri